Nedavno odkritje znanstvenikov premika meje zgodovine

Znanstveniki so na konicah okoli 60.000 let starih puščic iz kamene dobe odkrili sledi rastlinskih toksinov, kar je doslej najstarejša dokazana uporaba strupenih puščic pri človeku.

Uporabljali so jih lovci, ki so takrat živeli v današnji Južni Afriki.

Konice puščic iz kremena so sicer našli že leta 1985 v skalnem zavetju Umhlatuzana v KwaZulu-Natalu v Južni Afriki, sledi strupov pa so odkrili šele sedaj z uporabo sodobne tehnologije.

Odkritje kaže, da so takšna orodja in dovršene lovske strategije obstajale tisoče let prej, kot so arheologi mislili doslej, so povedali avtorji študije, objavljene v reviji Science Advances.

"Pri vztrajnem lovu zastrupljene puščice običajno niso takoj ubile plena," je dejal vodilni avtor študije Sven Isaksson, profesor arheologije v arheološkem raziskovalnem laboratoriju univerze v Stockholmu.

"Namesto tega je strup lovcem pomagal skrajšati čas in energijo, potrebno za sledenje in izčrpavanje ranjene živali."

Na konicah so našli dva alkaloida, ki sta izvirala iz rastline, ki jo lokalno imenujejo "strupena čebulica", njeno znanstveno ime pa je Boophone disticha.

Tradicionalni lovci v regiji jo uporabljajo še danes.

Uporaba strupenih puščic razkriva tudi miselne sposobnosti tedanjih ljudi

Lovci in nabiralci so verjetno kremenčeve puščične konice pomočili v strup, preden so jih uporabili za ubijanje živali za hrano.

Prisotnost strupenih puščic v obdobju, imenovanem pozni pleistocen, kaže, da so lovci in nabiralci vedeli, katere rastline uporabiti in kako dolgo bo trajalo, da bodo toksini učinkovali.

"Razumevanje, da bo snov, nanesena na puščico, žival oslabila nekaj ur pozneje, zahteva vzročno-posledično razmišljanje in sposobnost predvidevanja poznejših rezultatov," je Isaksson zapisal v elektronskem sporočilu za CNN.

"Dokazi kažejo, da so imeli prazgodovinski ljudje napredne kognitivne sposobnosti, kompleksno kulturno znanje in dobro razvite lovske prakse."

Arheologi so sicer že prej slutili, da so ljudje, ki so živeli v poznem pleistocenu, morali imeti nekaj znanja o rastlinskih toksinih in so jih uporabljali za pomoč pri lovu, vendar je bilo neposredne dokaze težko dobiti, je za CNN dejal Justin Bradfield, izredni profesor na paleoraziskovalnem inštitutu univerze v Johannesburgu. Bradfield ni bil vključen v novo študijo.

Organske molekule se sčasoma pogosto razgradijo, zaradi česar je težko rekonstruirati prvotne spojine, vendar sta Isaksson in njegova ekipa opravila občudovanja vredno delo pri kemičnem preverjanju drobnih, naključno ohranjenih ostankov, da bi pokazala, kako lovci in nabiralci razumejo strupene rastline, je dodal.

"To kaže tudi na napredno načrtovanje, strategijo in vzročno sklepanje – nekaj, kar je zelo težko dokazati za ljudi, ki so živeli tako davno, a dokazov za to je vsako leto več," je dejal Bradfield.

Odkritje premika zgodovino strupenih puščic za več 10.000 let v preteklost

Pred odkritjem ostankov strupa na konicah puščic iz Umhlatuzane so najzgodnejši neposredni dokazi o strupu na lovskem orodju izvirali iz puščic s koščenimi konicami v egipčanski grobnici, staro med 4431 do 4000 let in iz jame Kruger v Južni Afriki izpred približno 6700 let, ugotavlja študija.

Študija tudi potrjuje, da sta bila lok in puščica značilni del tehnologije, ko se je človek širil po svetu, in razkriva kognitivno razliko med prazgodovinskimi lovci in nabiralci, ki predstavljajo vrsto sodobnega človeka (Homo sapiens), in drugimi hominini, kot so neandertalci, je za CNN povedal Ludovic Slimak, arheolog v francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave in na univerzi Paul Sabatier v Toulousu v Franciji. Slimak v raziskavi ni sodeloval.

"To krepi stališče, da lok ni pozen izum, temveč temeljna in kompleksna tehnologija, katere izvor sega vsaj 80.000 let nazaj v Afriko in Azijo ter je pozneje, pred približno 54.000 leti, spremljala prihod Homo sapiensa v Evropo," je dodal Slimak.